izr. prof. dr. Sebastjan Bratina

Glavni in odgovorni urednik Gradbenega vestnika

Kontakt:  +386 1 4768 598 
sebastjan.bratina@fgg.uni-lj.si

 

Življenjepis:

Sebastjan Bratina se je rodil leta 1974. Po končani osnovni in srednji šoli v Novi Gorici sem je vpisal na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG), na kateri je diplomiral leta 1998. V času študija je prejemal Zoisovo štipendijo kot spodbudo za doseganje izjemnih dosežkov. Kot mladi raziskovalec je nadaljeval doktorski študij na UL FGG in ga zaključil leta 2003. Za disertacijo je prejel nagrado za najboljša diplomska, magistrska ali doktorska dela, ki jih podeljuje podjetje Trimo, d. d., iz Trebnjega. Leta 2002 se je kot asistent zaposlil na Katedri za masivne in lesene konstrukcije (KMLK) na UL FGG, leta 2015 pa je zasedel mesto visokošolskega učitelja. Samostojno oziroma skupaj s sodelavci vodi predavanja in seminarje pri šestih strokovnih predmetih s področja betonskih konstrukcij. Od leta 2013 je namestnik predstojnika KMLK, od leta 2017 pa tudi član Senata UL FGG. Od leta 2015 je tudi skrbnik Magistrskega študijskega programa gradbeništva na UL FGG. Bil je mentor oziroma somentor pri več kot 60 diplomskih delih ter pri dveh doktorskih disertacijah. Kot gostujoči profesor je v sklopu mednarodnega sodelovanja obiskal Tehniško univerzo v Pragi in Fakulteto za gradbeništvo na Reki na Hrvaškem.

V okviru znanstveno-raziskovalnega dela se ukvarja z numerično analizo in modeliranjem značilnih nelinearnih pojavov pri armiranobetonskih in prednapetih konstrukcijah v običajnih pogojih ter v pogojih požara. Sem sodijo predvsem: mejna nosilnost, materialno mehčanje, lokalizacija deformacij, natezna togost betona, pojav in širjenje razpok, geometrijska nelinearnost, zdrs na stiku med armaturno palico (kablom) in betonskim ovojem, lezenje, krčenje, temperaturne deformacije, viskozno lezenje jekla in drugi. S svojega raziskovalnega področja je objavil več kot 150 bibliografskih enot. Samostojno oziroma v soavtorstvu je objavil 25 člankov v revijah z recenzijo (od tega 15 člankov v revijah SCI), 9 znanstvenih prispevkov na mednarodnih in 27 znanstvenih prispevkov na domačih znanstvenih konferencah. Imel je 1 vabljeno predavanje na mednarodni konferenci. Aktualnost znanstvenega dela in vpetost v mednarodni prostor pa potrjuje več kot 150 čistih citatov na dela v zadnjih 10 letih v bazi WoS. Skupaj s sodelavci je razvil matematični model in računalniški program NFIRA, ki je namenjen analizi mehanskega odziva armiranobetonskih in prednapetih konstrukcij v običajnih pogojih ter v pogojih požara. Teoretično ozadje, učinkovitost ter primernost razvitega modela je med drugim predstavil tudi v naslednjih štirih znanstvenih prispevkih, ki so bili objavljeni v SCI revijah:

Bratina S., Čas B., Saje M., Planinc I., “Numerical modelling of behaviour of reinforced concrete columns in fire and comparison with Eurocode 2”, International Journal of Solids and Structures, 42(21-22), 5715–5733, 2005. Članek ima 46 čistih citatov v bazi WoS.

Bratina S., Saje M., Planinc I., “The effects of different strain contributions on the response of RC beams in fire”, Engineering Structures, 29(3), 418–430, 2007.  Članek ima 36 čistih citatov v bazi WoS.

Markovič M., Krauberger N., Saje M., Planinc I., Bratina S., “Non-linear analysis of pre-tensioned concrete planar beams”, Engineering Structures 46: 279–293, doi: 10.1016/j.engstruct.2012.08.004, 2013. Članek ima 9 čistih citatov v bazi WoS.

Bajc U., Saje M., Planinc I., Bratina S., “Semi-analytical buckling analysis of reinforced concrete columns exposed to fire”, Fire Safety Journal, 71, 110–122, doi: 10.1016/j.firesaf.2014.11.018, 2015. Članek ima 13 čistih citatov v bazi WoS.

Razviti model je bil uporabljen tudi za simulacije odziva obstoječih in načrtovanih betonskih konstrukcij v pogojih požara (npr. Šentviški predor, druga predorska cev Karavanke, predori in premostitveni objekti na drugem tiru Divača-Koper in drugi).

Leta 2003 je opravil strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov za  odgovorno projektiranje. Z nasveti in konzultacijami redno sodeluje z večjim številom projektantov gradbenih konstrukcij. Od letos je tudi dopolnilno zaposlen na podjetju Irgo Consulting, d. o. o., kjer nudi strokovno pomoč s področja zasnove, analize in projektiranja gradbenih konstrukcij ter izvaja notranje revizije projektov gradbenih konstrukcij. Je tudi član nekaterih strokovnih in znanstvenih združenj. Od leta 2014 do 2020 je bil član Izdajateljskega sveta Gradbenega vestnika, leta 2020 pa je postal Glavni in odgovorni urednik revije. Za enega izmed glavnih ciljev si je postavil uvrstitev Gradbenega vestnika v mednarodno bibliografsko zbirko podatkov SCOPUS.

VEČ: https://www.fgg.uni-lj.si/seznam-zaposlenih/sebastjan-bratina/