Predstavitev

Izdajatelj

Gradbeni vestnik izhaja od leta 1951, ustanovitelj in izdajatelj revije je Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), od leta 2002 je njen soizdajatelj Matična sekcija gradbenikov pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS MSG).

Indeksiranje:

Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si.

Cilji & obseg

Gradbeni vestnik ima v gradbeniški stroki prav posebno mesto, saj velja za edino slovensko strokovno-znanstveno revijo, v kateri so zbrani dosežki našega gradbeništva.
Publikacija pomembno sooblikuje sloves slovenske gradbeniške stroke, saj je prostor za predstavitev posameznikov in podjetij, prav tako pa mladim strokovnjakom odpira pot v svet gradbeništva. Omogoča predstavitev in neprecenljivo izmenjavo znanstvenih in strokovnih dosežkov ter povečuje nivo vednosti o pomembnih projektih in dogodkih, prav tako pa prispeva k razvijanju in prenašanju slovenske strokovne terminologije ter k razvoju tehnične kulture. Zaradi vsega naštetega je publikacija nepogrešljiv del promocije znanja slovenskih gradbenikov, v globalizacijskem pogledu pa ima poleg znanstvene in strokovne vrednosti tudi neprecenljiv nacionalni pomen. Glede na dolgotrajnost kontinuitete izhajanja velja Gradbeni vestnik tudi za zgodovinsko dragocenost gradbeniškega stanu in stroke v Sloveniji.

Objavljeni članki in teksti obravnavajo vsa področja gradbeništva in z njimi povezane dejavnosti, zlasti pa :

področje gradbenih inženirskih objektov in stavb;
dejavnost zasnove, analize in projektiranja, gradnje, nadzora in kontrole;
znanstveno in raziskovalno-razvojno dejavnost na prej naštetih področjih;
standardizacijo;
predpise s področja zasnove, projektiranja, gradnje in uporabe ter odstranitve objektov;
aktualne probleme gradbeništva kot gospodarske panoge;
strokovno šolstvo in izobraževanje odraslih s področja gradbene dejavnosti;
obveščanje članstva o delovanju in problematiki ZDGITS, njenih članic in sofinancerjev »Gradbenega vestnika«;
informacije o pomembnih prireditvah, razstavah in izobraževalnih seminarjih, ki so pomembni za gradbeništvo;
obvestila o jubilejih in smrtih vidnih oseb s področja slovenskega gradbeništva;
podatke o diplomskih delih novih diplomantov gradbeništva na Univerzah v Ljubljani in v Mariboru.

Gradbeni vestnik je publikacija prostega/odprtega dostopa.
Temeljno območje širjenja tiskanih izvodov revije je Republika Slovenija. Posamezni tiskani izvodi revije se dostavljajo tudi naročnikom v tujini ter v zamenjavo s sorodnimi organizacijami in knjižnicami.
Celotna vsebina posamezne številke v digitalni obliki je prosto dostopna vsem takoj po izidu na spletni strani izdajatelja. V digitalnem arhivu so hranjene vse izdane številke revije, od leta 1951 dalje.

Objava prispevka v reviji

Avtorji za objavo članka ne prejmejo honorarja niti se jim ne zaračunajo stroški objave.
Pred objavo prispevka avtorji podpišejo izjavo (glej odstavek Etične smernice objavljanja in izjava o zlorabah pri objavljanju, alineja – Avtorji).
V primeru ugotovljene napake v prispevku mora avtor pripraviti popravek.

Jezik

Revija izhaja v slovenskem jeziku, povzetki člankov so objavljeni tudi v angleškem jeziku. Članki v reviji so objavljeni kot znanstveni ali strokovni članki.
Vsi strokovni in znanstveni članki so pred objavo lektorirani.

Pogostost izhajanja

Gradbeni vestnik praviloma izhaja mesečno v tiskani (ISSN 0017-2774) in digitalni obliki (ISSN 2536-4332). Izvršni odbor ZDGITS lahko v odvisnosti od finančnih virov in načina financiranja spremeni pogostost izdajanja revije.

Recenziranje

Vsi strokovni in znanstveni članki so recenzirani z anonimnimi recenzenti.
Recenzije so enostransko anonimne, kar pomeni, da avtor ni seznanjen z imenom recenzenta, recenzent pa je seznanjen z imenom avtorja članka. Postopek recenzije je enak za znanstvene in strokovne članke.
Pripombe recenzenta Uredniški odbor posreduje avtorju članka, da jih ta pregleda in dopolni članek.
Recenzije niso plačljive.

Odprti dostop

Gradbeni vestnik je odprtodostopna revija, ki izhaja v skladu s pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-SA 4.0. Vsebina revije je v digitalni obliki prosto dostopna takoj po izidu na spletni strani izdajatelja. Vsem uporabnikom je dovoljena neomejena nekomercialna raba prispevkov ter njihovo širjenje in reprodukcija v kateremkoli mediju pod pogojem, da so navedeni avtorji in vir izvirnega besedila. Ob ponovni uporabi ali distribuciji originalnega dela morajo uporabniki jasno navesti tudi pogoje uporabe, pod katerimi je bilo originalno delo objavljeno.

Etične smernice objavljanja in izjava o zlorabah pri objavljanju

Vsi, ki sodelujejo pri snovanju in izdajanju revije Gradbeni vestnik so zavezani k zagotavljanju najvišjih etičnih standardov objavljanja v reviji, ki so povzeti po načelih COPE – Committee on Publication Ethics.

– Uredniki:

Člani uredniškega odbora in avtorji prispevkov so v okviru programske zasnove pri svojem delu neodvisni in samostojni. Uredniški odbor vodi glavni in odgovorni urednik. Glavni in odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če zakon ne določa drugače. Je etično odgovoren za objavljena besedila. Njegova odločitev mora biti nepristranska (ne glede na spol, spolno usmerjenost, verska in politična prepričanja ter etični ali geografski izvor avtorjev) ter temeljiti na oceni kakovost, strokovni vrednosti in pomembnosti objave za znanstveno in strokovno javnost. Upoštevati mora uredniško politiko ter vsa zakonska določila, zlasti tista, ki obravnavajo avtorske pravice in plagiatorstvo, zato je njegova odgovornost tudi spremljanje etičnega ravnanja avtorjev in recenzentov.

V primeru suma na nepravilnosti v prispelih člankih mora glavni in odgovorni urednik svoj dvom posredovati avtorju članka ter mu dati možnost za ustrezna pojasnila. Kršitev etičnih načel lahko uredniku in/ali izdajatelju publikacije pisno prijavi kdorkoli in kadarkoli. Po enakem postopku se obravnava in preverja vsako pritožbo o neetičnem vedenju, tudi če je le-ta podana več let po objavi.

– Recenzenti

Strokovno mnenje recenzentov pomaga Uredniškemu odboru pri odločitvi o objavi članka ter avtorjem pri izboljšavi predloženega članka.
Vsebina članka, ki ga izbrani recenzent prejme v strokovno oceno, je zaupen dokument, za katerega mora recenzent zagotoviti tajnost. Recenzija mora biti nepristranska (ne glede na spol, spolno usmerjenost, verska in politična prepričanja ter etični ali geografski izvor avtorjev), objektivna in utemeljena.
Recenzent mora prepoznati znanstveno oziroma strokovno pomembno delo. Z ustreznimi navedbami je dolžan opozoriti na vsebino, ki ni ustrezno citirana.
V primeru ugotovitve nasprotja interesov (sorodstvene vezi z avtorjem, druga razmerja in povezave z avtorjem, soavtorstvo članka, finančne koristi) je dolžan odstopiti od postopka recenzije.
Recenzent, ki meni, da ne more ustrezno oceniti znanstvene oziroma strokovne vsebine članka ali pa tega ne bo mogel opraviti pravočasno, je dolžan o tem obvestiti glavnega urednika in odstopiti od postopka recenzije.
Pri recenziranju recenzent izpolni recenzijski obrazec.

– Avtorji

Avtorji so pred objavo članka seznanjeni s tem, da je vsebina revije prosto in odprto dostopna na mednarodnem spletu.
Z izjavo potrdijo, da je njihov prispevek izvirno delo, ki še ni bilo objavljeno v drugi publikaciji in ni v postopku za takšno objavo, da prispevek ne posega v avtorske pravice tretjih oseb in da se vsi morebitni soavtorji članka strinjajo z objavo članka in so-odgovarjajo za vsebino.
Za objavo članka ne prejmejo honorarja niti se jim ne zaračunajo stroški objave.
Avtorji člankov so odgovorni za točnost in natančnost objavljenih podatkov. Podatke, navedbe, ideje in ugotovitve, ki jih povzemajo iz drugih virov, morajo ustrezno navesti oziroma citirati. Pri objavi tujega slikovnega gradiva morajo pridobiti soglasje imetnika avtorskih pravic.
Zavestna navedba neresničnih podatkov in plagiatorstvo v vseh svojih oblikah pomenita kršitev etičnega vedenja in sta nesprejemljiva.
Avtorji morajo opozoriti na vsa morebitna nasprotja interesov, zaradi katerih bi lahko prišlo do pristranskosti rezultatov in izsledkov v članku.
V primeru, da avtor odkrije napako ali nepravilnost v svojem delu mora o tem obvestiti urednika ali izdajatelja publikacije ter pripraviti popravek.