Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov slovenije
ovitek_maj_2009.jpg

Objavljeno v: Gradbeni vestnik - januar 2015

Avtorji

asist. mag. Jošt Sodnik, univ. dipl. inž. grad.
Blaž Kogovšek, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.
izr. prof. dr. Matjaž Mikoš, univ. dipl. inž. grad.

VLAGANJA V VODNO INFRASTRUKTURO V SLOVENIJI IN AVSTRIJI

UDK: UDK 338.49:502.51(497.4)(436)

Povzetek l Skrb za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva je zadeva celotne
gradbene panoge, del katere je tudi vodarstvo. V prispevku prikažemo rezultate analize
finančnih vlaganj v vodarstvo (vodno infrastrukturo za urejanje vodotokov in na splošno
varstvo pred škodljivim delovanjem voda – poplavami, hudourniki, plazovi in erozijo) v
Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji v obdobju 2002–2011. Upoštevajoč razlike med
državama v bruto domačem proizvodu, številu prebivalcev in dolžini hidrografske mreže,
v vseh primerih vlaganja v Sloveniji bistveno zaostajajo za Avstrijo. Slovenija vlaga v
vodarstvo za omenjene namene v povprečju letno med 0,02 in 0,03 % BDP, Avstrija v
povprečju 0,06 %; Slovenija vlaga primerljivo veliko kot Avstrija le ob odpravi posledic
katastrofalnih poplav, ko dosegajo škode več 100 milijonov evrov. Glede na število prebivalcev
je letni vložek v Sloveniji dobrih 5 EUR na prebivalca, v Avstriji pa 17 EUR na prebivalca.
Tudi vložki na kilometer vodotoka so v Sloveniji bili v povprečju le okoli 400 EUR
na km in v Avstriji blizu 1500 EUR. Razmerja so za Slovenijo še slabša, ker smo v prikazani
analizi uporabili za Avstrijo le podatke o državnih sredstvih, ki so v povprečju okoli 60 %
vseh finančnih vlaganj, preostalo zagotavljajo zvezne dežele in lokalni deležniki.
Ključne besede: Avstrija, finančna vlaganja, Slovenija, vodarstvo, vodna infrastrukt

Povzetek

Skrb za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva je zadeva celotne gradbene panoge, del katere je tudi vodarstvo. V prispevku prikažemo rezultate analize finančnih vlaganj v vodarstvo (vodno infrastrukturo za urejanje vodotokov in na splošno varstvo pred škodljivim delovanjem voda – poplavami, hudourniki, plazovi in erozijo) v Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji v obdobju 2002–2011. Upoštevajoč razlike med državama v bruto domačem proizvodu, številu prebivalcev in dolžini hidrografske mreže, v vseh primerih vlaganja v Sloveniji bistveno zaostajajo za Avstrijo. Slovenija vlaga v vodarstvo za omenjene namene v povprečju letno med 0,02 in 0,03 % BDP, Avstrija v povprečju 0,06 %; Slovenija vlaga primerljivo veliko kot Avstrija le ob odpravi posledic katastrofalnih poplav, ko dosegajo škode več 100 milijonov evrov. Glede na število prebivalcev je letni vložek v Sloveniji dobrih 5 EUR na prebivalca, v Avstriji pa 17 EUR na prebivalca. Tudi vložki na kilometer vodotoka so v Sloveniji bili v povprečju le okoli 400 EUR na km in v Avstriji blizu 1500 EUR. Razmerja so za Slovenijo še slabša, ker smo v prikazani analizi uporabili za Avstrijo le podatke o državnih sredstvih, ki so v povprečju okoli 60 % vseh finančnih vlaganj, preostalo zagotavljajo zvezne dežele in lokalni deležniki.

Ključne besede: Avstrija, finančna vlaganja, Slovenija, vodarstvo, vodna infrastrukt

Brezplačen elektronski izvod revije:
Celoten članek si preberite v elektronski različici revije Gradbeni vestnik v PDF obliki.

INVESTMENTS INTO WATER INFRASTRUCTURE IN SLOVENIA AND IN AUSTRIA

 

Povzetek l Skrb za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva je zadeva celotne
gradbene panoge, del katere je tudi vodarstvo. V prispevku prikažemo rezultate analize
finančnih vlaganj v vodarstvo (vodno infrastrukturo za urejanje vodotokov in na splošno
varstvo pred škodljivim delovanjem voda – poplavami, hudourniki, plazovi in erozijo) v
Republiki Avstriji in Republiki Sloveniji v obdobju 2002–2011. Upoštevajoč razlike med
državama v bruto domačem proizvodu, številu prebivalcev in dolžini hidrografske mreže,
v vseh primerih vlaganja v Sloveniji bistveno zaostajajo za Avstrijo. Slovenija vlaga v
vodarstvo za omenjene namene v povprečju letno med 0,02 in 0,03 % BDP, Avstrija v
povprečju 0,06 %; Slovenija vlaga primerljivo veliko kot Avstrija le ob odpravi posledic
katastrofalnih poplav, ko dosegajo škode več 100 milijonov evrov. Glede na število prebivalcev
je letni vložek v Sloveniji dobrih 5 EUR na prebivalca, v Avstriji pa 17 EUR na prebivalca.
Tudi vložki na kilometer vodotoka so v Sloveniji bili v povprečju le okoli 400 EUR
na km in v Avstriji blizu 1500 EUR. Razmerja so za Slovenijo še slabša, ker smo v prikazani
analizi uporabili za Avstrijo le podatke o državnih sredstvih, ki so v povprečju okoli 60 %
vseh finančnih vlaganj, preostalo zagotavljajo zvezne dežele in lokalni deležniki.
Ključne besede: Avstrija, finančna vlaganja, Slovenija, vodarstvo, vodna infrastrukt

 

Summary

Care for the revival and development of the Slovenian construction sector is a matter of the entire construction industry, part of which is also the water management sector. In this paper we show the results of the analysis of financial investments in the water management sectors (water infrastructure for river engineering and in general for the protection against floods, torrents, landslides, avalanches and erosion) of the Republic of Austria and the Republic of Slovenia in the period 2002–2011. Given the differences between the two countries in gross domestic product, population and length of the hydrographic network, in all cases investments in Slovenia are significantly lagging behind Austria. Slovenia invests in the water management sector for the mentioned purposes annually on average between 0.02 and 0.03 % of GDP, Austria, on average, 0.06 %; Slovenia invests comparably to Austria only when mitigating consequences of catastrophic floods that have caused damages of several 100 million EUR. With regard to the number of inhabitants the annual investment in Slovenia is 5 EUR per capita and in Austria 17 EUR per capita. Also the investments per kilometer of a watercourse in Slovenia are on average only about 400 EUR per km and in Austria nearly 1500 EUR per km. The ratios are for Slovenia even worse, because in the presented analysis for Austria we used only data on state funding, which is on average about 60 % of all financial investments, while the rest is secured by Austrian federal states and local stakeholders.

Key words: Austria, financial investments, Slovenia, water infrastructure, water management

Karlovška 3
1000 Ljubljana, SLOVENIJA

Phone: +386 1 52-40-200
Fax: +386 1 52-40-199
email: gradb.zveza@siol.net,
gradbeni.vestnik@siol.net
http://www.zveza-dgits.si